O programu

Taktike&Praksa #16: Si programska posodobitev?
Ljubljana, februar–junij 2025

Kako programska oprema oblikuje delovanje? Kaj pomeni delovati v sistemih, zasnovanih za optimizacijo, upravljanje in nevtralizacijo sodelovanja? Ali lahko v insfrastrukturah, ki nas nenehno posodabljajo, najdemo možnost delovanja?

Za 16. izdajo Aksiominega diskurzivnega programa Taktike&praksa, ki se osredotoča na sodobno raziskovalno umetnost, družbo in nove tehnologije, Si programska posodobitev?  preizprašuje, kako sistemi programske opreme upravljajo interakcijo, dojemanje in odločanje. Program obravnava logike sodelovanja, vgrajene v platforme, aplikacije in omrežna okolja, ter išče prostore za kolektivno organiziranje in intervencijo.

Značilnosti programske opreme – skalabilnost, pospeševanje in fragmentacija – so jo preoblikovale v silo brez primere. Po neštetih posodobitvah zdaj živimo v popolnoma fašističnem operacijskem sistemu – vseprisotni, zaprti infrastrukturi, ki na novo opredeljuje naš vsakdan in briše mejo med delovanjem in storilnostjo. Ta sistem, ki ga vodijo avtomatizacija, vmesniki in algoritmični nadzor, narekuje sodelovanje, vidnost in interakcijo, pri čemer sta privolitev in podreditev vgrajena v samo zasnovo. Ko pogoji, ki jih določa programska oprema, oblikujejo naše odnose znotraj tega sistema, se sprašujemo: kako bi lahko zvijačnost, skrivnostnost in zavajanje postali okviri za premik onkraj odpora k oblikovanju sistemov, ki spodbujajo solidarnost, enakost in kolektivno delovanje?

Program bo potekal na različnih prizoriščih v Ljubljani. Začel se bo z otvoritveno konferenco, sledile pa bodo razstave, predavanja, delavnice, publikacije in podkasti. Dogodek povezuje umetnike, teoretike in raziskovalce, katerih delo preučuje pogoje, pod katerimi postane delovanje mogoče v realnosti, ki jo oblikuje vladavina programske opreme.

Programska oprema ni le posrednik sodelovanja, temveč ga narekuje. Nadzor vgrajuje v vmesnike, upravljanje avtomatizira s pogoji uporabe, skladnost pa ureja prek algoritmičnega razvrščanja, nadzora in napovedovanja vedenja. Algoritmi platform določajo, kaj je vidno, kateri jezik lahko kroži in kateri glasovi so ojačani. Interakcija z vsebinami je zrežirana, čustva so manipulirana, nasprotovanje je nevtralizirano, vedenje pa je usmerjeno k dobičkonosnim metrikam. Programska oprema upravlja sodelovanje, preoblikuje subjektivnost in uporabnike trenira, da ponotranijo njeno logiko.

Ta izdaja Taktike&praksa raziskuje, kako delovati pod omenjenimi pogoji in preučuje strategije, s katerimi jih lahko navigiramo ali preusmerimo. S kritičnim vpogledom v načine, kako programska oprema nadzoruje čustva, finančne strukture in pravne okvire, program preizprašuje, kako bi ti isti sistemi lahko postali tudi mesta posredovanja. Če afekt deluje kot orožje za ohranjanje interakcije z vsebinami, kako bi lahko taktike zavajanja, navidezne skladnosti in čustvenega preusmerjanja uporabili proti sistemu? Če je ekonomska ekstrakcija osrednji mehanizem platformnega upravljanja, kako lahko strateški umik, nepravilne porazdelitve virov, bojkoti ali finančna nepreglednost intervenirajo v njegovo logiko? Če sta pravo in jezik vkodirana v pogoje uporabe programske opreme, ali je mogoče pravne dvoumnosti, vrzeli v avtomatiziranem izvrševanju pravil ali jezikovno zamegljevanje uporabiti kot vzvode za ustvarjanje novih pogojev delovanja?

Si programska posodobitev? s kritičnim preučevanjem fašističnega operacijskega sistema kot strukture nadzora in hkrati prostora potencialnega delovanja odpira vprašanje, kako lahko zvijačnost, skrivnostnost in zavajanje postanejo sredstva za delovanje znotraj – ter proti – logikam avtomatiziranega upravljanja.

Nora O’ Murchú